V okviru priprave regionalnega prostorskega plana je bila s strani Urbanističnega inštituta RS s sodelavci podjetja Locus, d. o. o. izdelana vzorčna strokovna podlaga urbanistična zasnova (UZ) za gorenjsko širše mestno območje (GŠMO). V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (ReSPR50) je opredeljenih 11 širših mestnih območij (ŠMO), kjer so trije nacionalnega pomena in 8 jih je regionalnega pomena, kamor spada tudi GŠMO. V letu 2024 sta bili pred izdelavo vzorčne UZ GŠMO v Kovačnici v Kranju, izvedeni dve delavnici, na prvi delavnici se je pripravil osnutek metodologije za izdelavo strokovne podlage urbanistične zasnove za RPP, na drugi delavnici se je preverila metodologija na vzorčnem primeru gorenjskega širšega mestnega območja. Metodologija za UZ se je dopolnila novembra lani. Na zaključno predstavitev vzorčne UZ GŠMO so bili povabljeni člani strokovne delovne skupine na območju gorenjskega širšega mestnega območja ter člani Odbora za okolje prostor in infrastrukturo. Barbara Mušič iz Urbanističnega inštituta RS je predstavila rezultate vzorčne UZ za GŠMO. Povzetek bistvenih poudarkov in usmeritev je opisan v nadaljevanju.
Policentrični razvoj GŠMO vključuje naslednja središča: Kranj, Jesenice, Škofja Loka, Radovljica z Lescami ter Tržič. Ta središča si medsebojno delijo funkcije storitev. Sodelovanje in povezovanje središč temelji na primerljivih prednostih, prostorski legi in zmogljivosti posameznih naselij. V središčih je pomembno zagotavljati povezljivost zelenega sistema, kateremu se določijo režimi in njegove več-funkcijske vloge.
V Kranju, kot središču GŠMO, je družbena infrastruktura storitev najbolj razvejana. Opazi se močna vez med Kranjem in Ljubljano, kar vpliva na gospodarski, socialni in prostorski razvoj regije. Pomembno je, da se zagotovi dostopnost do storitev z javnim potniškim prometom. Spodbuja se dostopnost do vseh trajnostnih oblik prometa, kjer se krepi zlasti primestni avtobusni promet in prevozi na klic, kar naj bi zmanjšalo odvisnost prebivalcev od avtomobila. Poudarek je predviden na kolesarski infrastrukturi, ki se bo razvijala okrog urbanih središč. Državno kolesarsko omrežje se bo še naprej dopolnjevalo in nadgrajevalo. Za zmanjšanje pritiska na cestno omrežje se večjo pozornost posveti železniški povezavi Ljubljana-Jesenice.
Razvoj poselitve naj se usmerja ob koridorjih javnega potniškega prometa. Število manjših gospodinjstev v regiji narašča, zato je povečana potreba po manjših stanovanjih in zaradi staranja prebivalstva je velika potreba po stanovanjih za starejše. Pri iskanju novih stanovanjskih površin, se prenovi daje prednost pred novo grajenim, kjer se upošteva varstvene režime zgodovinskih mestnih jeder.
V regiji se bo vzpostavilo projekte za reševanje izzivov, kot so ureditev vseh oblik mobilnosti, umeščanje poslovnih con, prenova naselij, aktiviranje funkcionalno razvrednotenih območij, varstvo narave z vključevanjem dejavnosti in krepitev odpornosti regije na podnebne spremembe. Znotraj regije je bistvenega pomena povezovanje med naselji (Kranj, Jesenice in Škofja Loka) ter medregijsko in čezmejno sodelovanje. Za uravnotežen prostorski razvoj se obrobnim naseljem določa posebne funkcije za ohranitev poseljenosti podeželja.
Izhodišča za pripravo RPP za Gorenjsko razvojno regijo so bila potrjena na Svetu regije in Razvojnem svetu regije in gredo v javno objavo v prostorskem informacijskem sistemu Ministrstva za naravne vire in prostor, kar pomeni formalen začetek postopka priprave RPP. V vseh slovenskih regijah se objavljajo razpisi za izdelovalce RPP in za izdelovalce okoljskih poročil. RPP bo povezovalni strateški prostorski dokument, v katerem bo vidno usklajevanje med lokalnim in državnim nivojem.
