Partnerji projekta ZCI – Zero Carbon Infrastructure smo se marca 2026 zbrali v Rotterdamu na dogodku za izmenjavo znanja (Capacity Building Event). Posvetili smo se temi mikromobilnosti in vedenju uporabnikov pri polnjenju električnih vozil. Dogodek je potekal na Erasmus University Rotterdam, udeleženci pa smo poleg strokovnih predstavitev sodelovali tudi na študijskem obisku mestnih mobilnostnih vozlišč.
Rotterdam kot primer razvoja sodobne mobilnosti
Rotterdam je drugo največje mesto na Nizozemskem in zanimiv primer razvoja urbane mobilnosti. Po drugi svetovni vojni je bilo mesto skoraj povsem porušeno in nato ponovno zgrajeno, zato ima danes široke ceste in prometno infrastrukturo, ki je bila prvotno zasnovana predvsem za avtomobile. V zadnjem času mesto aktivno spodbuja trajnostne oblike mobilnosti, kot so kolesarjenje, deljena mikromobilnost in povezovanje z javnim prevozom.
Na srečanju je predstavnica mestne uprave predstavila, kako Rotterdam upravlja sisteme deljene mobilnosti. Ponudniki storitev, kot so deljena e-kolesa ali mopedi, za delovanje pridobijo posebno dovolilnico, vendar od mesta ne prejemajo javnih sredstev. V zameno morajo mestnim oblastem posredovati podatke o uporabi, ki pomagajo pri načrtovanju mobilnostnih rešitev.
Zanimiv primer vpliva regulacije na navade uporabnikov je uvedba obvezne čelade za mopede, po kateri se je njihova uporaba občutno zmanjšala, medtem ko se je uporaba električnih koles, kjer nošenje čelade ni potrebno, povečala.
Mobilnostna vozlišča kot ključ za urejen javni prostor
Ena ključnih rešitev, ki jih razvija Rotterdam, je mreža mobilnostnih vozlišč (mobility hubs). Ta omogočajo parkiranje in uporabo različnih oblik deljene mobilnosti na enem mestu ter preprečujejo, da bi bila vozila raztresena po javnem prostoru.
V mestu trenutno deluje približno 170 mobilnostnih vozlišč, pogosto v bližini postaj javnega prevoza ali na lokacijah z velikim številom uporabnikov, na primer na univerzitetnem kampusu ali v bližini večjih prireditev.
Podatki iz Rotterdama kažejo več zanimivih ugotovitev:
- število izposoj vozil je višje od pričakovanj operaterjev,
- vandalizma je manj, kot so sprva predvidevali,
- uporaba vozlišč pogosto narašča skozi čas, ko se uporabniki navadijo na sistem.
Najbolje delujejo vozlišča ob vozliščih javnega prevoza ter na območjih z velikimi dogodki – na primer v bližini stadiona De Kuip ob tekmah nogometnega kluba Feyenoord. Vozlišča globlje v stanovanjskih soseskah pa imajo praviloma manj uporabnikov.
Zanimivo je tudi, da večja gradbena dela na cestah pogosto pospešijo uporabo mikromobilnosti, saj prebivalci v času prometnih zapor iščejo alternativne načine potovanja. Ko se gradbena dela zaključijo in se promet vrne na običajne tirnice, se uporaba mikromobilnosti ponekod ponovno nekoliko zmanjša, kar kaže tudi na vračanje potnikov k tramvajem in drugim oblikam javnega prevoza. Na uporabo pa, seveda, vplivajo tudi vremenske razmere.
Vloga zasebnih ponudnikov
Svoje izkušnje je predstavilo tudi podjetje Lime, eden največjih globalnih ponudnikov deljene mikromobilnosti. Podjetje Lime je bilo ustanovljeno v ZDA, kjer okolje uporabi koles ni posebej naklonjeno. V nasprotju s tem je na Nizozemskem in v Londonu prepoznalo dobičkonosen poslovni model, ki uspešno deluje prav zaradi kolesarjem prijaznih politik, dobro urejene infrastrukture ter učinkovitega in dopolnjujočega javnega potniškega prometa.
Po njihovih podatkih je na Nizozemskem več kot 46.000 vozil v sistemih deljene mobilnosti, država pa velja za enega najpomembnejših evropskih trgov zaradi razvite kolesarske infrastrukture, dobre povezljivosti javnega potniškega prometa in jasnega regulativnega okolja.
Statistika uporabe v Rotterdamu kaže, da sistemi izposoje e-koles pogosto dopolnjujejo javni prevoz. Velik delež voženj predstavlja t. i. »first-mile / last-mile« mobilnost, ko uporabniki kolo uporabijo za pot od doma do postaje javnega prevoza ali od postaje do končnega cilja.
Ogled mobilnostnih rešitev na terenu
Popoldanski del dogodka je bil namenjen študijskemu obisku mobilnostnih vozlišč po mestu. Udeleženci smo se med lokacijami premikali z izposojenimi električnimi kolesi, s čimer smo neposredno izkusili uporabo sistema v praksi.
Izmenjava dobrih praks za trajnostno mobilnost
Srečanje v Rotterdamu je partnerjem projekta ZCI omogočil vpogled v to, kako lahko mesta z dobro regulacijo in sodelovanjem z zasebnimi ponudniki razvijajo učinkovite sisteme mikromobilnosti. Takšne rešitve lahko prispevajo k manjšim prometnim obremenitvam, boljši dostopnosti in zmanjšanju emisij v prometu.
Pridobljene izkušnje in dobre prakse bomo partnerji projekta uporabili pri nadaljnjem razvoju trajnostnih mobilnostnih rešitev v svojih regijah.
