Gorenjska usklajuje ključne korake za prihodnji razvoj regije

Kako se bo Gorenjska razvijala v prihodnjih desetletjih? Kje bodo prostor za nova razvojna območja, prometne povezave in infrastrukturo ter kako ob tem ohraniti naravno okolje in kakovost bivanja? To so bila osrednja vprašanja skupne seje Sveta gorenjske regije in Razvojnega sveta gorenjske regije, ki je 19. oktobra 2026 potekala v Kovačnici v Kranju.

Predstavniki gorenjskih občin in drugih regionalnih deležnikov so se seznanili s ključnimi strateškimi dokumenti, ki bodo usmerjali prostorski in prometni razvoj Gorenjske, ter razpravljali o izzivih, s katerimi se regija sooča pri usklajevanju razvojnih potreb, varovanja okolja in kakovosti življenja prebivalcev.

ㅤ
Prostorski razvoj: med razvojnimi potrebami in varovanjem prostora

Osrednji del seje je bil namenjen predstavitvi končnega osnutka Regionalnega prostorskega plana Gorenjske razvojne regije (RPP), ki predstavlja temeljni strateški dokument za dolgoročno usmerjanje prostorskega razvoja regije.

Dokument, pri pripravi katerega sodelujejo država in vseh 18 gorenjskih občin, opredeljuje razvoj poselitve, gospodarskih dejavnosti, prometne in energetske infrastrukture ter varovanja naravnih virov. Med pomembnimi usmeritvami sta krepitev policentričnega razvoja regije in dolgoročni cilj neto ničelne pozidave do leta 2050.

Predstavljeno je bilo tudi končno gradivo Urbanistične zasnove za Gorenjsko širše mestno območje z elementi krajinske zasnove, ki temelji na večjedrnem razvoju in povezovanju ključnih urbanih središč.

Pomemben del predstavitev je bil namenjen ugotovitvam okoljskega poročila. To prepoznava priložnosti za izboljšanje stanja okolja, zlasti s prenovo razvrednotenih območij, trajnostno mobilnostjo in krepitvijo odpornosti na podnebne spremembe. Hkrati opozarja na potrebo po skrbnem načrtovanju posegov na okoljsko občutljivih in prometno obremenjenih območjih.

Razprava je pokazala, kako zahtevno je usklajevanje različnih interesov v prostoru. Med izpostavljenimi vprašanji so bili ohranjanje kmetijskih zemljišč ob umeščanju nove železniške infrastrukture, omejene možnosti prostorskega razvoja nekaterih občin ter obremenitve, ki jih na lokalno infrastrukturo prinaša turizem.

Župan Občine Radovljica Ciril Globočnik je ob tem poudaril pomen ustreznega umeščanja prometnih povezav in varovanja naravne dediščine, posebej pa izpostavil pobudo za zaščito sotočja Save Dolinke in Save Bohinjke.

Po obravnavi pripomb javnosti in nosilcev urejanja prostora sledita dopolnitev dokumentov in medresorsko usklajevanje. Sprejem Regionalnega prostorskega plana je predviden jeseni 2027.

ㅤ
Za bolj povezano in dostopno Gorenjsko

Pomembna tema seje je bila tudi priprava Regionalne celostne prometne strategije Gorenjske (RCPS), s katero želi regija vzpostaviti bolj povezan, dostopen in trajnostno naravnan prometni sistem.

Dosedanje analize, delavnice in vključevanje javnosti so pokazali številne izzive: veliko odvisnost od osebnega avtomobila, pomanjkljive povezave javnega potniškega prometa, vrzeli v kolesarskem omrežju ter prometne in parkirne obremenitve.

Vizija prihodnjega prometnega sistema temelji na železnici kot hrbtenici regionalne mobilnosti, ki jo dopolnjujejo usklajene avtobusne povezave ter možnosti nadaljevanja poti s kolesom ali peš. Posebna pozornost je namenjena tudi mobilnosti mladih in dostopnosti prevozov.

Da strateški dokumenti ne smejo ostati zgolj na papirju, je v razpravi opozoril župan Občine Tržič Peter Miklič. Poudaril je potrebo po konkretnih mehanizmih, ki bodo zagotovili izvajanje sprejetih zavez in prehod od načrtovanja k dejanjem.

Priprava strategije bo potekala do septembra 2027, za njeno uresničevanje pa bo ključno tesno sodelovanje občin in države.

ㅤ
Prilagajanje podnebnim spremembam zahteva konkretne ukrepe

Na seji je bilo predstavljeno tudi prvo poročilo o spremljanju kazalnikov Strategije prilagajanja Gorenjske regije na podnebne spremembe, sprejete aprila 2025.

Poročilo spremlja deset ključnih področij, med drugim infrastrukturo, promet, turizem, kmetijstvo, gozdarstvo, upravljanje voda in varstvo pred naravnimi nesrečami.

Med pomembnejšimi ugotovitvami je potreba po boljši dostopnosti in poenotenju podatkov na regionalni ravni, kar bo omogočilo učinkovitejše spremljanje napredka in načrtovanje ukrepov. Pomembno priložnost za njihovo financiranje predstavlja projekt LIFE4Adapt.

ㅤ
Od odgovornega odnosa do živali do čezmejnega povezovanja

Seja je odprla tudi dve vsebini, ki na prvi pogled presegata prostorsko in prometno načrtovanje, a pomembno prispevata k razvoju in kakovosti življenja v regiji.

Predstavniki Zavoda Raziskovalni inštitut PES so predstavili preventivni program »Pes ni igrača – vsi smo lahko superjunaki«, s katerim otroke ozaveščajo o odgovornem odnosu do živali in varnem sobivanju s psi. V šolah in vrtcih so doslej izvedli že več kot 60 delavnic. Predstavili so tudi pobudo za vzpostavitev Centra za pse »Inštitutko«.

V zaključnem delu so bili predstavljeni rezultati projekta COVISION, ki krepi sodelovanje med Gorenjsko in avstrijsko Koroško. Na treh čezmejnih srečanjih je sodelovalo več kot 150 udeležencev, ki so prepoznali možnosti za skupne pobude na področjih turizma, kulturne dediščine, športa, izobraževanja in trajnostne mobilnosti. Vzpostavljena delovna skupina sodelovanje nadaljuje tudi s pripravo novih projektnih pobud za evropske razpise.

ㅤ
Skupno načrtovanje za usklajen razvoj regije

Skupna seja obeh regionalnih organov je znova pokazala, kako pomembno je povezovanje občin, države, strokovnih institucij in drugih deležnikov pri oblikovanju razvojnih usmeritev Gorenjske.

Prihodnji razvoj regije namreč ni le vprašanje novih prometnic, infrastrukture in prostorskih ureditev, temveč predvsem iskanja ravnovesja med gospodarskim razvojem, dostopnostjo storitev, ohranjanjem naravnih virov in kakovostjo življenja.

Prav usklajeno regionalno načrtovanje je podlaga, da se strateške usmeritve v prihodnjih letih postopoma prenesejo v konkretne ukrepe in projekte.