Evropski strokovnjaki so se v Rigi zbrali na tretjem seminarju projekta GIFT, kjer so predstavljali inovativne rešitve za zeleno infrastrukturo. Slovenski partnerji so predstavili pomen živih mej kot biotskih koridorjev ter ukrepe za ohranjanje vrst in habitatov v Triglavskem narodnem parku.
Na Univerzi v Latviji je ob koncu septembra potekal tretji medregionalni tematski seminar projekta GIFT (Green Infrastructure for Forest and Trees) z naslovom Integrirana zelena infrastruktura za ohranjanje biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe in ekosistemske storitve. Dogodek je združil več kot 60 strokovnjakov, znanstvenikov in odločevalcev iz vse Evrope – v živo v Rigi in prek spleta. Razpravljali so o pomenu zelenih rešitev za povečanje odpornosti na podnebne spremembe ter izboljšanje kakovosti življenja v mestih in podeželju.
Med predstavljenimi dobrimi praksami so bile številne inovativne evropske pobude: od španskega laboratorija Barbanza Ecosocial Laboratory za skupnostno upravljanje zemljišč, švedskega modela za načrtovanje življenjskega cikla starih dreves, belgijske pobude Water-Land-Scape za trajnostno upravljanje vode in prostora, do nizozemskega agrogozdarskega modela Frizije, ki povezuje kmetijstvo in biodiverziteto. Predstavniki iz Nemčije so prikazali projekt Leipzig gießt, ki s pomočjo digitalnih orodij omogoča učinkovito zalivanje mestnih dreves, italijanski partnerji pa projekt Parco del Mare iz Riminija, ki združuje obalno prenovo in varstvo narave.
Slovenska predstavnika sta izpostavila dva primera uspešnega vključevanja naravnih rešitev v prakso:
- Tjaša Baloh z Gozdarskega inštituta Slovenije je predstavila pomen živih mej kot krajinskega elementa, ki krepi biotsko raznovrstnost, povezuje habitate in ohranja tradicionalno kulturno krajino.
- Mateja Korošec iz Regionalne razvojne agencije Gorenjske, BSC Kranj je predstavila projekt Vrh Julijcev in s tem ukrepe za izboljšanje varstva vrst in habitatov v Triglavskem narodnem parku , kjer sodelovanje različnih sektorjev prispeva k učinkovitejšemu upravljanju narave in prostora.
Številni strokovnjaki so izpostavili, da uspešna vzpostavitev zelene infrastrukture temelji na medsektorskem sodelovanju – med naravovarstvom, prostorskim načrtovanjem, kmetijstvom in lokalnimi skupnostmi. Takšen pristop omogoča učinkovitejše prilagajanje podnebnim spremembam ter spodbuja trajnostni razvoj.
Seminar je spremljal tudi terenski obisk, med katerim so partnerji spoznali primere dobre prakse v Latviji – od trajnostnega upravljanja krajine v mestu Sigulda, vključevanja kulturne dediščine v Turaidi, do urbanega gozda Mežaparks v Rigi ter varovanja obalnih sipin v naravnem parku Ragakapa. Obiski so pokazali, kako je mogoče z naravnimi rešitvami povezati ekološke, kulturne in družbene cilje.
