Bled, 31. marec 2026
Na 2. Gorenjskem razvojnem forumu z naslovom Turizem s(m)o ljudje so predstavniki gospodarstva, turizma in razvoja brez olepševanja odprli ključna vprašanja prihodnosti gorenjskega turizma. Forum je pokazal, da Gorenjska ima znanje, ideje in voljo. Naslednji korak pa bo, kako to energijo pretvoriti v konkretne premike. Osrednje sporočilo dogodka je bilo jasno: Izziv ni več rast sama po sebi, temveč način, kako turizem raste.
Dogodek so soorganizirali BSC Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske, GZS – Regionalna zbornica Gorenjske in Razvojna agencija RAGOR.
Turizem ni več vprašanje rasti, ampak vprašanje smeri
Že uvod je postavil ton dogodka: turizem na Gorenjskem ne potrebuje več zgolj rasti, temveč jasen premislek, kako raste.
Kot je poudaril dr. Jure Meglič, direktor BSC Kranj, je ključno vprašanje prihodnosti: kdo bo sploh ustvarjal turizem jutri? Kadri, znanje in motivacija mladih postajajo ena največjih razvojnih omejitev.
Razprava se je hitro premaknila od številk k bistvu:
Turizem niso nočitve, temveč ljudje – domačini, zaposleni in gostje
“Ne potrebujemo več turistov. Potrebujemo več vrednosti.”
Ena najmočnejših misli foruma je bila tista od Jureta Repanška (Alpinia Group), da je merjenje uspešnosti turizma zgolj po številu prihodov postalo zastarelo.
Udeleženci so jasno izpostavili:
• več turistov ne pomeni nujno več koristi,
• ključna metrika mora postati dodana vrednost na gosta,
• turizem mora izboljševati kakovost življenja lokalnega prebivalstva.
Peter Vesenjak (Hosting) je predstavil dovolj zgovorne podatke: Julijske Alpe ustvarijo več kot 4,8 milijona nočitev, preostala Gorenjska pa bistveno manj. To odpira vprašanje ravnotežja razvoja – in priložnosti drugod po regiji.
Lokalno, povezano, trajnostno – ne kot slogan, ampak kot praksa
Če je bil en skupni imenovalec razprave, je bil to pomen lokalnega okolja.
Primer dobre prakse je predstavila Polona Virnik Karničar (Šenkova Domačija), kjer na domačiji zagotovijo več kot 75 % lastne hrane. Tak model ne pomeni le trajnosti, temveč tudi večjo ekonomsko vrednost za lokalno skupnost.
Podobno so razpravljavci poudarili:
• nujnost kratkih dobavnih verig,
• povezovanje velikih sistemov z lokalnimi ponudniki,
• večjo vlogo domačega znanja in sodelovanja.
Pomemben vidik razvoja je tudi sodelovanje in zaupanje med deležniki, na kar je opozorila Eva Štravs Podlogar iz Razvojne agencije RAGOR:
»Brez domačih kadrov ne bo butičnega turizma.«
Država, investicije in realnost upravljanja
Razprava se ni izognila niti zahtevnejšim temam.
Martin Jezeršek (Jezeršek gostinstvo) je opozoril na vprašanje upravljanja hotelov v državni lasti, kar je odprlo pomembno dilemo: ali naj država ostane upravljavec ali se osredotoči na infrastrukturo? Predlogi so šli v smeri večje vloge zasebnega in mednarodnega upravljanja, država pa naj krepi podporno okolje.
Hkrati je bilo jasno povedano:
Investicije so nujne – vendar morajo biti pametne, usklajene in dolgoročne.
Bled kot prihodnji alpski center regeneracije
Eden od ključnih poudarkov foruma je bila tudi vizija razvoja Bleda.
Kot je izpostavil Blaž Veber (Turizem Bled), naj bi se Bled v prihodnje razvijal kot alpski center regeneracije – destinacija, ki ne ponuja le razgledov, temveč celostno izkušnjo za dobro počutje, umiritev in kakovost bivanja.
To pomeni premik:
• od množičnosti k butičnosti,
• od kvantitete h kakovosti,
• od globalnega k lokalnemu.
Turizem s(m)o ljudje – in to ni zgolj fraza
Če je forum pustil eno jasno sporočilo, je to bilo:
Prihodnost gorenjskega turizma ne bo določena s številkami, temveč z ljudmi.
Z ljudmi, ki ustvarjajo ponudbo.
Z ljudmi, ki v turizmu delajo.
In z ljudmi, ki v tem prostoru živijo.
