Kako v evropskih regijah dati drevesom in gozdovom več prostora – ne le v naravi, ampak tudi v politikah in načrtovanju? Projekt GIFT je v Bruslju pokazal, kako lahko izmenjava idej med regijami preraste v konkretne spremembe. Med njimi je tudi Gorenjska, kjer zelena infrastruktura predstavlja pomemben del regionalnega razvoja.
30. septembra 2026 so se partnerji in zainteresirane strani projekta Interreg Europe GIFT – Zelena infrastruktura za gozdove in drevesa srečali v Bruslju na zaključni konferenci projekta. Od leta 2023 je deset partnerjev iz devetih evropskih držav in regij (Španija, Švedska, Belgija, Nizozemska, Italija, Nemčija, Slovenija, Latvija in Hrvaška) pod vodstvom Inštituta za teritorialne študije Galicije delalo na vključevanju gozdov in dreves v regionalne politike zelene infrastrukture, pri čemer so povezovali prostorsko načrtovanje, kmetijstvo, varstvo narave in gozdarstvo.
Konferenco je odprla Griet Celen, ki je udeležence pozdravila v imenu Flamske agencije za zemljišča (VLM) in poudarila, kako tesno se cilj projekta GIFT, tj. vključevanje zelene infrastrukture v različne politične sektorje, ujema z lastnim prizadevanjem agencije VLM za iskanje večfunkcionalnih, medsektorskih rešitev. Kot enega najbolj dragocenih rezultatov projekta je izpostavila medsebojno učenje: »Čeprav se naše regije razlikujejo po geografiji, strukturah upravljanja in lokalnih izzivih, smo ugotovili, da imamo veliko skupnih ambicij.«
Po predstavitvenem videu o projektu je Mariame Ammour, strokovna sodelavka na skupnem sekretariatu programa Interreg Europe, projekt GIFT umestila v okvir programa Interreg Europe. Omenila je dve ukrepi programa, in sicer projekte ter platformo za učenje o politikah. Partnerjem je čestitala in izjavila, da je projekt GIFT dosegel veliko in je na dobri poti k uspešnemu zaključku. Med prednostmi projekta je poudarila pomen te teme na agendi EU, kakovost partnerstva ter obseg in kakovost dosežkov projekta.
V svojem uvodnem govoru je Evelyn Underwood, vodja programa za biotsko raznovrstnost in ekosisteme na Inštitutu za evropsko okoljsko politiko (IEEP), pojasnila, kaj obsega zelena infrastruktura, in predstavila politični okvir EU, na katerem temelji. Predstavila je napovedi modelov, ki kažejo, da bodo podnebne spremembe spremenile habitate v več velikih zavarovanih območjih, medtem ko slaba povezanost med njimi ostaja problem, kar poudarja potrebo po projektih, kot je GIFT. Predstavila je tudi pregledne študije o tem, kako različni elementi zelene infrastrukture podpirajo ekosistemske storitve, kar je sprožilo živahno razpravo med udeleženci.
Jacobo Santiago, vodja projekta na Inštitutu za teritorialne študije Galicije (vodilni partner), je nato udeležence popeljal skozi štiriletno pot projekta GIFT in predstavil aktivnosti projekta kot povezan ekosistem. V štirih letih izmenjave je bilo organiziranih 8 medregionalnih srečanj, 8 medsebojnih pregledov, 3 tematski seminarji in 28 študijskih obiskov. Partnerji so opredelili in predstavili 31 dobrih praks. Od 10 obravnavanih političnih instrumentov je bilo doslej izboljšanih 5, pripravljena pa sta bila tudi 2 akcijska načrta. Ti segajo od Galicijske strategije za krajino – Obzorje 2030, Frizijske strategije za gozdove in drevesa ter flamskih shem za upravljanje z razvojem ozemlja do Regionalnega razvojnega programa za Gorenjsko, zagrebškega programa za podnebne spremembe«, stalne okrogle mize v Riminiju o ekosistemskih storitvah in zeleno-modri infrastrukturi ter regionalnega akcijskega načrta za zeleno infrastrukturo za Västra Götaland. Glede na to, da projekt poteka do maja 2027, je predstavil tudi njegovi dve pilotni dejavnosti, pri čemer se je osredotočil na galicijski pilotni projekt, ki vključuje ekološko povezanost in lesene škatle za gojenje plesni.
Okrogla miza z naslovom »Od medregionalnega učenja do vpliva na politiko«, ki jo je vodil Draško Veselinovič iz Slovenskega poslovno-raziskovalnega združenja (SBRA), je sledila poti projekta GIFT od izmenjave izkušenj do testiranja, sprememb politike in širšega vpliva. Vodja projekta Encarnación Nieto Zas iz Galicije je razmišljala o tem, kako medregionalno učenje prenesti v prakso prek pilotne aktivnosti, pri čemer so skupaj z lastniki zemljišč in lokalnimi deležniki švedske in nizozemske prakse prilagodili lokalnim razmeram. Anna Stenström iz Västra Götalanda je spregovorila o uvedbi leseneh kalupnih zabojev, ene izmed najbolj prepoznavnih praks projekta GIFT, ki so jo zdaj prilagodili v Galiciji in Leipzigu, s čimer je pokazala, da prenos znanja poteka v obe smeri. Mateja Korošec iz Gorenjske je ponazorila, kako je sodelovanje med dvema organizacijama, podprto z izmenjavami in dobrimi praksami projekta GIFT, prispevalo k razvoju zelenega Sistema v Mestni občini Kranj in nadgradnji ukrepa »Zelena infrastruktura in gozdovi« v okviru regionalnega razvojnega programa. Jānis Zvirgzdiņš z Latvijske univerze je kot svetovalni partner ponudil zunanji pogled na vrednost izmenjave dobrih praks in medsebojnih pregledov, medtem ko sta Tanja Tuenter iz Fryslâna in Enrico Anghlieri iz Riminija razpravljala o tem, kako lahko znanje projekta GIFT še naprej koristi širši skupnosti Interreg po zaključku projekta.
Konferenca je pokazala, da so rezultati projekta GIFT – izboljšani politični instrumenti, potrjene dobre prakse in preizkušene pilotne aktivnosti – pripravljeni za uporabo tudi zunaj okvira partnerstva. Na voljo so na spletni strani projekta in lahko pomagajo drugim evropskim regijam pri krepitvi njihove zelene infrastrukture ter uresničevanju ciljev EU na področju obnove narave. V mesecih pred zaključkom projekta maja 2027 se bodo partnerji osredotočili na delitev teh rezultatov z regijami, oblikovalci politik in strokovnjaki po vsej Evropi, med drugim tudi prek platforme za učenje o politikah Interreg Europe.
