Roboti v hlevih, kmetije kot razvojni laboratoriji, kratke dobavne verige, podjetja, ki potrebujejo prostor za rast, oživljena degradirana območja in skupnosti, ki razvoj kraja jemljejo v svoje roke. Na 3. Gorenjskem razvojnem forumu smo na Visokem pri Poljanah razmišljali, kakšno podeželje želimo leta 2050 – in kaj moramo za to narediti že danes.
Na Visokem pri Poljanah je 6. oktobra potekal 3. Gorenjski razvojni forum, ki je pod naslovom Gorenjsko podeželje za ljudi do leta 2050 združil predstavnike kmetijstva, lokalnih skupnosti, podjetništva, izobraževanja in razvoja. Dogodek sta soorganizirala BSC Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske in Razvojna agencija Sora.
Podeželje potrebuje ljudi – ljudje pa priložnosti
Uvodni del foruma je odprl širša vprašanja prihodnjega regionalnega razvoja. Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je poudaril pomen odločanja in sredstev čim bližje ljudem ter močnejših lokalnih skupnosti in pokrajin.
Ministrica za kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs je opozorila na obdobje po letu 2028, ko bo za Slovenijo vse pomembnejša uspešnost na neposrednih evropskih razpisih, državni sekretar Velislav Žvipelj pa je med pomembnimi izzivi izpostavil neugodno starostno strukturo nosilcev gorenjskih kmetij.
Roboti so že v gorenjskih hlevih
Da tehnološki razvoj ni rezerviran le za velike kmetijske sisteme, je pokazal Jure Novak iz podjetja Inokron. Njihove rešitve avtomatizacije so prilagojene tudi manjšim in starejšim hlevom.
Kot je poudaril, avtomatsko krmljenje kmetu ne prinese le večje produktivnosti, temveč predvsem nekaj izjemno dragocenega – čas. Po njegovih podatkih lahko kmet prihrani približno uro dela na dan oziroma 46 delovnih dni na leto, ki jih lahko nameni drugim dejavnostim na kmetiji ali družini.
Od »V Loko po moko« do kmetije kot razvojnega laboratorija
Janja Bernik je predstavila zgodbo družinske kmetije, na kateri z obujanjem avtohtonih in tradicionalnih sort žit ter lastno predelavo gradijo kratko dobavno verigo in večjo dodano vrednost lokalnih pridelkov.
Marijan Pogačnik iz Biotehniškega centra Naklo je poudaril, da lahko kmetija, obrtna delavnica ali turistična kmetija postane pravi razvojni laboratorij za nove proizvode, storitve in zelena delovna mesta. Podeželje prihodnosti bo zato potrebovalo tudi nova znanja – od tehnike in energetike do digitalizacije.
Da mora lokalnost postati tudi ekonomska prednost, je poudarila Katarina Uršič s Kmetije Pustotnik. Če želimo živo podeželje, mora več dodane vrednosti ostati tam, kjer izdelek nastane.
Razvoj potrebuje tudi prostor
Toda ideje, znanje in podjetnost niso dovolj, če ni prostora za razvoj. Simon Mesec iz podjetja Mebor je opozoril na prostorsko stisko številnih gorenjskih podjetij ter visoke cene industrijskih zemljišč. Med pogoji za nadaljnji razvoj podeželskega gospodarstva je zato izpostavil hitrejše prostorske postopke in več dostopnih industrijskih con.
Hkrati razvoj prostora ni le vprašanje gospodarstva. Gregor Mlinar iz Občine Žiri je s primerom Pustotnika pokazal, kako je mogoče degradirano območje spremeniti v stičišče za rekreacijo in druženje različnih generacij. Rudi Pintar pa je predstavil izkušnjo Sorice, kjer je Sorška štoba postala prostor druženja, delavnic in turističnih informacij ter primer razvoja, ki ga soustvarja lokalna skupnost.
Podeželje je tudi del naše odpornosti
Razprava je pokazala še eno pomembno razsežnost podeželja. Barbara Špehar iz BSC Kranj je skozi izkušnje projekta Down to Earth opozorila, da obdelana krajina ni pomembna le zaradi pridelave hrane. Je tudi del zaščite pred poplavami, erozijo in požarno ogroženostjo.
Irma Potočnik Slavič z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je razpravo razširila na demografske, družbene in prostorske izzive ter vprašanje mladih in žensk na podeželju, Mitja Kadoič iz KGZS – Zavoda Kranj pa je opozoril na pomen dolgoročne in strožje zaščite kmetijskih zemljišč.
Pet sporočil za gorenjsko podeželje 2050
Direktor BSC Kranj dr. Jure Meglič je ob koncu razpravo strnil v pet ključnih ugotovitev:
- Gorenjsko podeželje mora biti prostor dobrega življenja – in dobrega dela.
- Kmetija prihodnosti je tudi podjetje, laboratorij in varuh prostora.
- Lokalno mora postati ekonomska prednost, ne le lepa beseda.
- Razvoj podeželja zahteva prostor – za kmetijstvo, podjetja in ljudi.
- Prihodnost podeželja se ne bo zgodila sama – ustvarile jo bodo povezane skupnosti.
In prav zadnja misel morda najbolje povzema celoten 3. Gorenjski razvojni forum:
»Podeželja ne razvijamo samo za ljudi. Razvijamo ga z ljudmi.«
