Od sodobnih mobilnostnih centrov do prevozov na zahtevo in trajnostne turistične mobilnosti – strokovna ekskurzija v Lienz in Južno Tirolsko je ponudila številne vpoglede in navdihe za nadaljnji razvoj trajnostne mobilnosti v slovenskih regijah.
Med 6. in 7. majem 2026 smo predstavniki regijskih centrov mobilnosti, občin in nacionalnih institucij obiskali Lienz in Južno Tirolsko, kjer smo spoznavali uspešne prakse trajnostne mobilnosti.
Namen ekskurzije je bil pridobiti nova znanja in izkušnje za pripravo ter izvajanje občinskih in regionalnih celostnih prometnih strategij (OCPS in RCPS) ter raziskati možnosti prenosa učinkovitih rešitev v slovenski prostor.
Strokovno ekskurzijo smo organizirali Regijski center mobilnosti Gorenjska, Regijski center mobilnosti Severna Primorska, Regijski center mobilnosti Istra Brkini Kras, Regijski center mobilnosti Ljubljanske urbane regije in CIPRA Slovenija. Poleg predstavnikov regionalnih centrov mobilnosti so se je udeležili tudi predstavniki občin, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa ter drugih strokovnih organizacij.
Kaj nas je najbolj navdušilo?
Med obiskom smo udeleženci spoznali številne dobre prakse, ki prispevajo k učinkovitejšemu in uporabnikom prijaznejšemu prometnemu sistemu:
- sodobne mobilnostne centre, ki povezujejo vlak, avtobus, kolo in hojo,
- učinkovite sisteme prevozov na zahtevo za podeželska območja,
- močno vlogo železnice kot hrbtenice javnega prevoza,
- sistematično vlaganje v kolesarsko infrastrukturo in storitve,
- trajnostne mobilnostne rešitve za turistične destinacije in zmanjševanje prometnih obremenitev v času turistične sezone,
- povezano regionalno upravljanje mobilnosti.
Mobilnostni centri kot srce prometnega sistema
Udeleženci smo obiskali prenovljeno železniško postajo v Lienzu ter mobilnostni center v Brixnu (Bressanone), kjer so trajnostne oblike mobilnosti postavljene v ospredje. Železniške postaje niso več zgolj prometna infrastruktura, temveč sodobna vozlišča, ki omogočajo enostavno prestopanje med vlakom, avtobusom, kolesom in hojo.
Posebno pozornost namenjajo kakovostnemu oblikovanju, univerzalni dostopnosti, varnim kolesarskim parkiriščem ter neposrednim peš povezavam z mestnimi središči. V Brixnu so tako uredili približno 1.000 parkirnih mest za kolesa, medtem ko so avtomobilska parkirišča umaknili nekoliko dlje od postaje, s čimer dodatno spodbujajo uporabo trajnostnih oblik prevoza.
Kaj to pomeni za Gorenjsko?
Tovrstni primeri potrjujejo pomen razvoja intermodalnih vozlišč ob železniških postajah, kjer lahko prebivalci in obiskovalci enostavno kombinirajo različne oblike prevoza. Takšna vozlišča imajo pomembno vlogo tudi pri zmanjševanju prometnih obremenitev v turističnih območjih.
Javni prevoz in prevozi na zahtevo
Na Tirolskem javni potniški promet načrtuje in usklajuje prometna zveza VVT (Verkehrsverbund Tirol), ki skrbi za povezovanje vlakov, avtobusov in drugih mobilnostnih storitev v enoten sistem.
Pri upravljanju javnega potniškega prometa stremijo k temu, da je ponudba čim bolj privlačna za uporabnike, informacije jasne in dostopne, celoten sistem pa usmerjen v potrebe potnikov. Velik poudarek namenjajo tudi kakovostnemu uporabniškemu oblikovanju in enotni uporabniški izkušnji. Njihov cilj je, da javni prevoz postane resna in konkurenčna alternativa osebnemu avtomobilu. Na železnicah trenutno beležijo 5,1 milijona potniških kilometrov letno, v prihodnjih letih pa želijo to številko povečati še za dodatnih 25 %.
Posebej zanimiv primer predstavlja sistem RegioFlink, ki omogoča prevoze na zahtevo v manjših krajih in na podeželju. Storitev je namenjena predvsem povezovanju uporabnikov z železniškimi postajami in drugimi vozlišči javnega prevoza ter učinkovito rešuje izzive prvega in zadnjega kilometra.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Takšne rešitve so lahko zanimive predvsem za podeželska območja, kjer je izvajanje klasičnih avtobusnih linij pogosto organizacijsko in finančno zahtevno. Prevozi na zahtevo predstavljajo eno izmed možnosti za izboljšanje dostopnosti brez povečanja prometnih obremenitev.
Železnica in kolesarjenje kot razvojni prioriteti
Južna Tirolska v zadnjih desetletjih sistematično krepi vlaganja v trajnostno mobilnost. V strateškem dokumentu Südtirol Plan 2035 ima železnica osrednjo vlogo pri zmanjševanju prometnih obremenitev, izboljšanju dostopnosti in doseganju podnebnih ciljev.
Pomemben poudarek razvoja trajnostne mobilnosti v Južni Tirolski predstavlja tudi upravljanje turistične mobilnosti. Regija z vlaganji v železniški promet, avtobusne povezave, kolesarsko infrastrukturo in intermodalna vozlišča obiskovalcem omogoča, da številne destinacije dosežejo brez avtomobila. S tem zmanjšujejo prometne zastoje, obremenitve prostora ter vplive turizma na okolje, hkrati pa izboljšujejo kakovost bivanja lokalnega prebivalstva.
Uvedli so tudi sistem Südtirol Guest Pass, ki ga prejme vsak obiskovalec, ki v regiji prenoči v hotelu, apartmaju ali kampu. Strošek kartice je vključen v ceno nastanitve, uporabnikom pa omogoča brezplačno uporabo regionalnega javnega prevoza po celotni Južni Tirolski.
Zavedajo se tudi, da so v zadnjih letih dosegli zgornjo mejo turističnih kapacitet v regiji, zato so omejili število nastanitvenih postelj. Namesto nadaljnjega povečevanja števila obiskovalcev si prizadevajo predvsem za to, da bi turisti v regiji ostajali dlje časa ter tako prispevali k bolj trajnostnemu razvoju turizma in manjšim prometnim obremenitvam.
Pomemben del razvoja predstavlja tudi kolesarjenje. Regija načrtno vlaga v gradnjo kolesarskih povezav, izboljšuje pogoje za vsakodnevno uporabo koles ter občinam nudi strokovno podporo pri načrtovanju infrastrukture.
Posebno pozornost namenjajo tudi varnim parkiriščem za kolesa, ki jih prebivalci prepoznavajo kot enega ključnih pogojev za pogostejšo uporabo kolesa.
Na Južnem Tirolskem kolesarjenje razumejo kot pomemben način vsakodnevne mobilnosti, zato si prizadevajo, da bi bila do leta 2030 vsaka peta pot opravljena s kolesom. Razvoj kolesarjenja temelji tudi na nacionalni kolesarski strategiji ter regionalnih strateških dokumentih, ki kolesarjenje obravnavajo kot pomemben del trajnostne mobilnosti.
Letno regija investira 255 mio EUR v infrastrukturo javnega prevoza, v zadnjih treh letih pa so investirali 79.3 mio EUR v kolesarjenje. V cestno omrežje sicer še vlagajo vendar z motivom izboljševanja varnosti in ne gradnje novih cestnih povezav.
Kaj lahko prenesemo v Slovenijo?
Zaključni del ekskurzije je bil namenjen razpravi o možnostih prenosa dobrih praks v slovenski prostor.
Udeleženci so kot posebej zanimive izpostavili:
- razvoj intermodalnih mobilnostnih centrov,
- prevoze na zahtevo za podeželska območja,
- boljšo digitalno povezanost prometnih storitev,
- prikaz informacij o javnem prevozu v realnem času,
- spodbujanje kolesarjenja kot vsakodnevne oblike mobilnosti,
- razvoj trajnostnih mobilnostnih rešitev za turistične destinacije,
- krepitev regionalnega sodelovanja pri načrtovanju prometa.
Dobre prakse kot navdih za prihodnje ukrepe
Ekskurzija je pokazala, da so dolgoročna vizija, medsektorsko sodelovanje ter vztrajno vlaganje v javni prevoz, kolesarjenje in intermodalnost ključni dejavniki uspešnega razvoja trajnostne mobilnosti. Predstavljene rešitve predstavljajo dragocen vir navdiha za nadaljnji razvoj mobilnostnih ukrepov v slovenskih občinah in regijah.
Za Regijski center mobilnosti Gorenjska pridobljene izkušnje predstavljajo pomembno podlago za nadaljnje sodelovanje z občinami, državnimi institucijami in drugimi partnerji pri razvoju učinkovitejšega, dostopnejšega in bolj trajnostnega prometnega sistema v regiji. Spoznane dobre prakse bodo pomembno prispevale tudi k pripravi Regionalne celostne prometne strategije Gorenjske. Posebej dragocene so izkušnje s področja upravljanja turistične mobilnosti, saj se tudi Gorenjska sooča z izzivi prometnih obremenitev v najbolj obiskanih turističnih območjih. Primeri iz Južne Tirolske kažejo, da je mogoče z usklajenim regionalnim pristopom, kakovostnim javnim prevozom ter dobro povezanimi sistemi hoje in kolesarjenja izboljšati dostopnost destinacij ter zmanjšati odvisnost od osebnega avtomobila.
