V Kranju je bil 21. oktobra 2025 prvi Gorenjski razvojni forum (GRF), ki sta ga organizirala BSC Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske in GZS Regionalna zbornica Gorenjske. Gorenjci so sicer najbolj zadovoljni v Sloveniji, čeprav je Gorenjska po BDP na prebivalca šele na 5. mestu med slovenskimi regijami. Vendar investicije gorenjskih podjetij v inovativno rast padajo. Zato je bil GRF ob prelomnem času za Gorenjsko. Cilj foruma bo v prihodnje določiti razvojne prioritete Gorenjske.
Dogodek je združil ključne akterje gospodarstva, politike in raziskovalne sfere ter začrtal vizijo Gorenjske kot povezane, inovativne in zelene regije prihodnosti. Omejene podatke o zadovoljstvu Gorenjcev na eni strani in padcu investicij v inovativno rast na drugi strani je predstavil dr. Peter Wostner iz Urada za makroekonomske analize in razvoj.
»Gorenjska ima vse, kar potrebuje za uspeh – znanje, podjetnost, ljudi in vizijo,« je uvodoma poudaril direktor BSC Kranj Jure Meglič. Prvi Gorenjski razvojni forum je po njegovih besedah začetek novega razvojnega obdobja, v katerem bo regija skupaj načrtovala svoje prioritete – od inovacij in podjetništva do trajnostnega turizma in zelenega prehoda.
Prvi forum je bil usmerjen v pripravo konkretnih razvojnih pobud, ki bodo temelj prihodnje finančne perspektive EU 2028–2034. Po besedah Jureta Megliča bo GRF postal stalna platforma, ki bo dvakrat letno tudi v živo povezovala gospodarstvo, občine in raziskovalne ustanove pri iskanju skupnih projektov.
Ključne teme letošnjega, prvega foruma so bile:
- industrija 4.0, digitalizacija in prehod na zelene tehnologije,
- ustvarjanje pogojev za domača kakovostna delovna mesta,
- in učinkovito črpanje evropskih razvojnih sredstev.
»Gorenjska potrebuje preboj v smeri inovativnega, trajnostnega gospodarstva, ki ustvarja visoko dodano vrednost,« je poudaril Meglič. Predsednik sveta regije in župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec pa je izpostavil pomen vlaganja v infrastrukturo, znanje in razvojna partnerstva: »Občina ne ustvarja delovnih mest, ustvarja pa pogoje, da ta nastajajo«.
Med razpravo so udeleženci opozorili na potrebo po boljšem prenosu znanja iz raziskovalnih ustanov v podjetja ter po večji povezanosti podjetniškega in inovacijskega okolja. »Potrebujemo mostove med podjetji, fakultetami in inštituti, da se razvojne ideje prevedejo v tržno uspešne rešitve,« je dejal Nejc Gorinšek iz skupine Cablex.
Podpredsednik skupine Elan mag. Leon Korošec je poudaril, da mora regija vzpostaviti programe, ki bodo mlade zadržali doma in ustvarili okolje za karierno rast: »Privabljanje talentov in demografija sta ključna izziva prihodnosti Gorenjske.«
Forum je pokazal, da Gorenjska želi postati regija prebojnih inovacij, kjer se podjetja povezujejo z raziskovalci, občinami in državo v konkretna razvojna zavezništva – od tistih za zelene tehnologije do drugih za digitalne rešitve in nove poslovne modele.
Prispevek o konferenci si lahko ogledate tu: https://365.rtvslo.si/arhiv/porocila/175168743
Izjave s foruma
Nemški model za slovensko cen se je izčrpal. Kje Gorenjska lahko postane vodilna?
- Matjaž Rakovec, predsednik sveta regije in župan Mestne občine Kranj:
»Naloga občin in regije je ustvarjati spodbudno poslovno okolje, razvijati infrastrukturo, vlagati v znanje, sodelovati pri inovacijskih projektih in hkrati skrbeti za varstvo okolja. Le tako bomo ostali konkurenčni in prebojni.« - Jure Meglič, direktor BSC – Regionalne razvojne agencije Gorenjske:
»Forum je prostor za ideje, dialog in dogovore o tem, kam želimo kot regija usmeriti svojo prihodnost.«
- Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domel holdinga in predsednik UO GZS Regionalne zbornice Gorenjske:
»Gorenjska je postala tudi logistično središče širše regije. Ali infrastrukturno sledimo temu razvoju? Letališče in logistično središče Brnik ni povezano z železnico.«
- Matevž Frangež, državni sekretar z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport:
»Dosedanji razvojni model proizvodnje komponent in materialov po nemški kakovosti za slovensko ceno je izčrpan. Zdaj se moramo organizirati okoli prebojnih rešitev in tehnologij, s katerimi lahko ustvarimo nove vlečne konje, nove verige vrednosti in nove industrije.« - mag. Leon Korošec, podpredsednik skupine Elan:
»Potrebujemo skupne programe podjetij, občin in šol, ki bodo ustvarili okolje, v katerem bodo mladi videli priložnost za kariero, življenje in osebno rast na Gorenjskem.« - Maja Brelih Lotrič, direktorica podjetja Lotrič Meroslovje:
»Gorenjska ima močno industrijsko tradicijo, zdaj pa je čas, da jo nadgradimo z digitalizacijo. Predlagam oblikovanje grozda za digitalizacijo, elektrotehniko in IT.«
- Ksenja Brelih Klincov, direktorica podjetja Niro Steel:
»Mala podjetja potrebujejo dostop do znanja, ki ga imajo velika podjetja. Sodelovanje in skupni razvojni projekti so ključ za hitrejši napredek Gorenjske.«
- mag. Nejc Gorinšek, predstavnik skupine Cablex:
»Zelene tehnologije in trajnostni razvoj niso več izbira, ampak nuja. Gorenjska lahko postane vodilna regija na področju energetsko učinkovitih in okolju prijaznih industrijskih rešitev.«
»Povezana Gorenjska potrebuje Slovenijo, Slovenija pa potrebuje povezano Gorenjsko.«
Dr. Peter Wostner z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je v uvodu razprave izpostavil, zakaj bomo morali v prihodnje biti bolj povezani vsi:
»Sistemskega preskoka ne more izvesti vsak po svoje, vsak v svojo smer, ampak je treba to storiti ciljano, čim bolj usklajeno. Zakaj? Ker za pospešen razvoj potrebujemo bistveno bolj specializirana znanja, opremo, infrastrukturo in še posebej močne mreže deležnikov, to je inovacijske ekosisteme, da bi bili lahko globalno konkurenčni.
To ne velja zgolj za posamezno regijo, ampak tudi za Slovenijo kot celoto. Povezana Gorenjska potrebuje Slovenijo, hkrati pa Slovenija potrebuje (povezano) Gorenjsko.«
