Ohranimo temno nebo

BSC Kranj je na Gorenjskem organiziral seminar, predstavitev in ogled dobrih praks s področja svetlobnega onesnaževanja in ohranitve naravnega temnega neba. Slednje predstavlja možnosti za razvoj turizma, novih tehnologij osvetljevanja, zaščite biodiverzitete, vključitve naravne in kulturne dediščine.

Na dogodku, ki je bil odprt za javnost, so projektni partnerji in slovenski strokovnjaki predstavili svoje izkušnje in delovanje s področja, s katerim se na mednarodni ravni ukvarja tudi IDA (International Dark-Sky Association), ki mimogrede zveni skoraj nekaj kot iz Vojne zvezd. Lahko rečemo, da to mednarodno združenje temnega neba meče dobro luč na temno stran (našega neba) in so kot vitezi Jediji, varuhi nočnega neba. Organizacija meni, da je nočno nebo naša univerzalna dediščina in da lahko umetno svetlobno onesnaženje vpliva na naše živalske vrste, zdravje, dediščino in varnost.

Na srečanju so Madžari (vladno telo okrožja Hajdú-Bihar) delili izkušnje s statusom območij temnega neba, ki jih imajo v nacionalnih parkih Bükk in Hortobágy, prebivalci španskega otoka La Palma (Svet za turizem) nudijo obiskovalcem doživetja astro-turizma vse od klasičnega opazovanja zvezd pa vse do kometov in planetov na jedilniku za večerjo, Danci (Energetska akademija Samsø) prihajajo z energetsko samozadostnega otoka, a so šele na začetku z opredelitvijo in razvojem območij temnega neba na otoku, na Nizozemskem pa je Provinca Friesland (Frizija) že prehodila pot od podpisa političnih veljakov do konkretnih dejanj za razvoj območij temnega neba. Kot zadnja se je predstavila Provinca Avila, ki njihov kotiček Španije (na 1.200 m) označuje kot Mordor, ki ga za vseh strani obkrožajo gorske verige, a so zato bližje nočnemu nebu in promovirajo aktivnosti temnega neba skozi izobraževalne dogodke.

Slovenski strokovnjaki so predstavili obe plati zgodbe. Teodor Lipuš, GeoEnergetika d.o.o., je zagovarjal pametne LED rešitve za svetlo prihodnost, Aleš Šubic pa je, kot neodvisni okoljevarstveni aktivist izpostavil, da svetlobno onesnaženje ni celovito ime problema.

Skupini sta dobrodošlico izrekla tudi Janez Fajfar, župan Občine Bled, in Matjaž Berčon, direktor občinske uprave, ki sta na krajšem sprehodu udeležencem pokazala njihove rešitve in dobre prakse javne razsvetljave na Bledu.

Projektni partnerji so imeli zadnji dan srečanja priložnosti prisostvovati teoretični kot tudi praktični predstavitvi vsebin svetlobnega onesnaževanja v Sloveniji, ki jih je podal eden najboljših s tega področja, g. Andrej Mohar, in njegova ekipa strokovnjakov. Podrobno so predstavili tehnične zahteve za različno razsvetljavo, programsko opremo za analize, metode za meritev svetlobnega onesnaženja in nadzor zunanjega osvetljevanja cest, ulic, parkirišč in industrijskih obratov.

Ko se je stemnilo, je sledil ogled praks javnega razsvetljevanja ulic in cerkva na Vrhniki, na ljubljanskih parkiriščih na obrobju mesta, pre-osvetljenosti reklamnih panojev na trgovskih centrih in preizkus praktičnega prikaza nočnega skeniranja ljubljanskih ulic z vozilom prirejenim za ta namen.

Se vidimo ponoči!

 

Prijavite se na naše e-novice!