Gorenjski župani so se sestali na prvi letošnji seji Sveta regije

11. junija 2020 so se v prostorih Mestne občine Kranj na prvi letošnji seji sestali župani v okviru Sveta gorenjske regije. Ker je bila seja, ki je bila sklicana začetkom aprila zaradi pandemije covid-19 preklicana, se je nabralo veliko regijskih tem, tako da so župani obravnavali kar devet vsebinskih točk.

V okviru prve vsebinske točke so se župani seznanili z informacijo o stanju in ukrepih v zvezi s pandemijo COVID-19 in aktualnih dogajanjih na področju zdravja na Gorenjskem. Dr. Irena Grmek Košnik, iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je predstavila pregled stanja po različnih parametrih, povedala je, da je bilo do konca maja 2020 na Gorenjskem 86 prijavljenih primerov COVID-19, in sicer v 14 od 18 gorenjskih občin in 4 smrtni primeri. Opozorila je na varnostne ukrepe in na nevarnosti novih izbruhov.

 

Nacionalni inštitut za javno zdravje je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Z omogočanjem boljše dostopnosti in dosegljivosti zdravstvenih podatkov na nivoju lokalne skupnosti želi Nacionalni inštitut za javno zdravje spodbujati krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo. Dr. Alenka Hafner je predstavila ključne poudarke glede stanja na področju zdravja v gorenjski regiji.

 

Konec januarja 2020 je bila s strani ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo in predsednika Razvojnega sveta gorenjske regije podpisana druga dopolnitev Dogovora za razvoj gorenjske regije (v nadaljevanju: Dogovora), v višini 25,9 milijona evrov sofinanciranja, s katero je bila potrjena sprememba 13 obstoječih, izvedba 2 dodatnih in izbris 2 projektov Dogovora. Župani so se seznanili s stanjem na posameznih projektih in kritičnih točkah glede izvedbe ter koriščenja evropskih in nacionalnih sredstev, ki so regiji na voljo. Sprejeta je bila odločitev, da regija pristopi k tretji dopolnitvi Dogovora, v katero se vključi dodatne projektne predloge, ki izpolnjujejo vse zahtevane pogoje in bistvene spremembe projektov, ki so že vključeni v podpisan Dogovor. Župani so se dogovorili in potrdili časovnico priprave tretje dopolnitve Dogovora za razvoj gorenjske regije.

 

Franja Gabrovšek Schmidt, vodja priprave Regionalnega razvojnega programa Gorenjske 2021–2027, je župane seznanila s potekom priprave in prvim osnutkom programskega dela dokumenta. Regionalni razvojni program je temeljni programski dokument na ravni regije (NUTS 3). Predstavlja dogovor med regijskimi razvojnimi partnerji in državo o razvoju regije v posameznem programskem obdobju. Po uskladitvi v regiji je bil konec decembra 2019 na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo posredovan Strateški del Regionalnega razvojnega programa Gorenjske 2021–2027. Pod vodstvom Regionalne razvojne agencije Gorenjske - BSC Kranj se v regiji nadaljuje delo na pripravi Programskega dela dokumenta, ki vključuje ukrepe in regijske projekte. V nadaljevanju bo glavnina dela namenjena pripravi in oblikovanju vsebin posameznih projektov s strani nosilcev ter vključevanju regijskih vsebin in potreb v nacionalne in evropske programske dokumente. Na samo programiranje, kot kaže, bo ključni vpliv imel tudi predviden velik padec višine sredstev, ki bodo v finančni perspektivi 2021–2027 na voljo za Kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, katere del je tudi Gorenjska.

 

Rok Šimenc, direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske - BSC Kranj, je županom podal informacijo o potrebnih postopkih za izbor Regionalne razvojne agencije Gorenjske za prihodnje programsko obdobje. Zakon o skladnem regionalnem razvoju (ZSRR-2) določa, da regionalno razvojno agencijo za opravljanje splošnih razvojnih nalog v regiji za programsko obdobje izbere svet regije z javnim razpisom. Postopek se na ta način vodi prvič. Svet gorenjske regije je sprejel odločitev o začetku postopka izbora in potrdil Mestno občino Kranj za izvajalko postopka.

 

Gašper Kleč, direktor Razvojne agencije Sora, je županom predstavil projekt ALPTREES, v katerega je kot partner vključena Razvojna agencija Sora in naslavlja tujerodne drevesne vrste. Koristi tujerodnih drevesnih vrst vključujejo blaženje klimatskih sprememb in prilagoditev nanje, vplivajo na bioekonomijo, na urbano in peri-urbano zeleno infrastrukturo ter na blaženje naravnih nesreč. Po drugi strani lahko tuje drevesne vrste postanejo invazivne in tako predstavljajo tveganje za naravno biodiverziteto, ekosistemske funkcije ali socialno ekonomijo.

 

Dr. Janez Bešter iz Fakultete za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani, je Svetu gorenjske regije predstavil pobudo za ustanovitev regionalnega centra Zveze za tehnično kulturo Slovenije za področje Gorenjske. V Zvezi za tehnično kulturo Slovenije že skoraj 70 let izobražujejo mlade na področju tehničnih veščin in naravoslovnih ved. S tehniko se ukvarjajo na področjih elektronike, robotike, konstruktorstva, tehnologij obdelav materialov, na področju računalništva v Sloveniji sodijo med pionirske organizacije, že več kot 35 let prispevajo k uporabi logike v vsakdanjem življenju, področja njihovega izobraževalnega interesa so tudi kemija, biologija, modelarstvo in kmetijstvo. Naloge novega regionalnega centra bodo dogovorjene skupaj z ustanovitelji, v osnovi pa bi bile enake nalogam že obstoječih centrov v Mariboru in Murski Soboti.

 

Smiljana Vončina Slavec je, kot predstavnica Mestne občine Kranj, prisotne seznanila s cilji in predlogom akcijskega načrta projekta Zagotavljanje trajnostne lokalne in ekološke prehranske samooskrbe. Sprejeta je bila pobuda, da se projekt samooskrbe vodi na regionalni ravni ter se pripravi predlog strateškega projekta in prijavi na razpis LAS Gorenjska košarica.

 

Regionalna razvojna agencija Gorenjske - BSC Kranj je v letu 2019 izdelala Tajnostno energetsko-podnebni načrt Gorenjske, katerega so gorenjske občine tudi sprejele. Na današnji seji pa so se župani seznanili z aktivnostmi v okviru Sveta Trajnostno energetskega načrta in aktivnostmi za vzpostavitev Centra za energetsko učinkovitost in trajnostno mobilnost, ki sta jih predstavila Anton Pogačnik, direktor Lokalne energetske agencije Gorenjske, in Rok Šimenc, direktor Regionalne razvojne agencije Gorenjske - BSC Kranj.

 

V okviru zadnje redne točke dnevnega reda je Mark Toplak, direktor Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, podal informacijo o programu Gorenjske paliativne mreže in predlogu letnega financiranja dejavnosti. Paliativna oskrba je pristop, ki izboljšuje kakovost življenja bolnikov in njihovih družin, ki se soočajo s težavami, ki jih povzroča neozdravljiva bolezen. Z namenom podpore pri izvajanju in razvoju paliativne oskrbe na Gorenjskem, je bilo leta 2011 ustanovljeno društvo Palias, ki s povezovanjem različnih institucij počasi gradi gorenjsko paliativno mrežo, ki bo omogočala kakovostno izvajanje paliativne oskrbe in njen razvoj na vseh nivojih. Za napredek tako obširnega področja, kot je paliativna oskrba, je nujno potrebno redno pridobivanje novega znanja in drugih resursov, ki so potrebni za izvajanje tovrstne oskrbe.

Prijavite se na naše e-novice!